Miroslav Slana - Milos  MINE ARBITRAŽE

 

raziskava o podjarmljanju Slovenskega ozemlja

Sprejeto 002 ; število strani: 176, leto izida: 2016

http://buca.si/index.php?nav1=knjigarna&nav2=izdelek&id=5173

http://www.ljudmila.org/subkulturni-azil/explorer.php?page=sprejeto_002_mine

 

Pričujoča raziskava o južni meji s slovensko Istro – zabarantal jo je Kardelj, ko je Bakariću, karikirano rečeno, ne-uko zamenjal reko Mirno z Drago­njo – ter genocidno in asimilacijsko podjarmljenim slovenskim štrigovskim območjem, temelji na arbitražnih zapletih leta 2015, razkrivanju brisanja zgodovinskega gradiva, tajnih listinah in izjavah očividcev. Žal je Udba, po najnovejših podatkih, sčasoma uničila 80 odstotkov prikritih podatkov. Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti pa si je ob prijavi »zadeve Štrigova« leta 2007 umilo roke.

 

O avtorju:

Miroslav Slana - Miros, dramatik, esejist, pesnik, pisatelj, publicist in kritik, se je rodil 4. julija 1949 v Sovjaku pri Radgoni, današnja občina Sveti Jurij ob Ščavnici. Osnovno šolo je obiskoval v Svetem Juriju ob Ščavnici, gimnazijo v Mariboru, nato je študiral primerjalno književnost v Ljubljani in Zagrebu. Živi in ustvarja kot svobodni publicist in književnik v Mariboru.

Pozornost je pritegnil z aforizmi, s satiro in humoreskami (pod pravim imenom in psevdonimi). Zaradi aforizmov je bil na mariborskem sodišču inscenirano obsojen v imenu države SFRJ in KP. Prav tako je bil njegov roman Proletarec v času Jugoslavije 4 leta zaprt v »bunkerju« s podtaknjeno navedbo znanih nevoščljivcev, da je idejno škodljiv. Izšel je cenzuriran z odstranitvijo domala vseh aforističnih odstavkov šele štiri leta po natisu (1981).

Odmevali so Mirosovi polemični eseji, npr. esej o umu in mišicah, ki je izhajal v Teleksu, reviji 2000 in je preveden v francoski literarni reviji.

Raziskoval je mejne znanosti, žensko in moško homoseksualnost, prostitucijo, asimilacijske procese ob slovenski meji, delovanje revolucionarjev od oktobrske revolucije do danes, narodopisje, neurejene meje Slovenije, šaljiva vaška znamenja, otroško folkloro, grafite skozi čas itn. Uveljavil se je z intervjuji in literarnimi portreti narodnih herojev, igralcev, literatov, znanstvenikov in cerkvenih dostojanstvenikov. S publicističnimi in literarnimi zapisi, kritikami in komentarji, reportažami je nastopal v domačih in tujih revijah, časopisih in samostojnih izdajah. Kot kolumnist je kritično-satirično spremljal RTV programe pod svojim imenom in psevdonimi. Že domala štiri desetletja piše za Nedeljskega. Za Književne liste Dela pa pripravlja kritike knjižnih novosti.

V sedemdesetih letih minulega stoletja je doma in na tujem pripravljal takrat še neznane performanse in multimedijske nastope, npr. Festival eksperimentalne supermotorične poezije na drevesih v ljubljanskem parku Tivoli z Nikom Goršičem, Performans za odtajanje slovenske zavesti do vratu v zemlji z množično udeležbo na športnem stadionu v Mariboru, Multimedijski nastop z magnetofonoma, mavcem in poezijo v izložbi Ars Maribor. Prof. dr. Barbara Orel je Mirosovim performansom in multimedijskim nastopom posvetila vidno mestu v knjigi Dinamika sprememb, K zgodovini performansa na Slovenskem: eksperimentalne gledališke prakse v obdobju 1966–1986, Ljubljana 2010. Ista avtorica v Dialogih, reviji za kulturo in družbo, letnik 50, 1–2 2014, v eseju Performans in scenska umetnost, obravnava tudi Slanove performanse, prve na Slovenskem, ki so sprožili burne odmeve in celo politične zaplete. Danes performanse uvrščajo na odre in razstavišča, tudi na Festivalu Borštnikovo srečanje in so legalni legitimni del sodobne kulturne ustvarjalnosti.

Odlomki njegove vezane, nevezane, esejistične in kritiške besede so bili v prevodih objavljeni v Avstriji, Nemčiji, Franciji, ZDA, Argentini in v jugoslovanskih republikah.

Njegova dela: Dedova piščal (1971), Iz ljubezni do nekaterih reči (1971), Na zelenem oslu (1973), Babičina skrinja (1974), Podlasica in drugi jaz (1974), Raztelešenje (1977), Kurirčkov kruhek (1981), Proletarec (1981), Podobice iz zemlje (1986), Igrajmo se gledališče (1987), Baubauci (1988), Oživitev dr. Antona Korošca (1991), Kraljevina packarija (1993), Pisana duša Lenta (1994), Prleške pesmi (1997), Besedne vragolije, Pilova knjižica (1998), Slovenski sij svetosti (2001), Kockanje z Zemljo, futurološki roman o Mariboru in kozmodromu Združena Slovenika pod Pohorjem (izhajal je v Večerovem podlistku 2002–2003), Sesam mozeg zemlje (2005), Bisernica (2006), Štorkljina kri (2008), Boljševik Starogorski: epopeja Prleka, ki je skušal spreminjati svet (2013).


Na Kulturnem centru Maribor bomo veseli vsakega sodelovanja in smo Vam na voljo na naslovu Ljubljanska ulica 4 v Mariboru, po telefonu ali e-mailu....

JB Cookies